Enota Najdihojca

Tradicija v vrtcu

Prva asociacija, ki se pojavi ob besedi tradicija, je preteklost. Brez preteklosti ni tradicije; vse kar se prenaša iz generacije v generacijo, je namreč del tradicije. Obenem pa je tradicija tudi bistveni del sedanjosti in prihodnosti, saj tudi kultura in civilizacija v kateri živimo, izhajata iz tradicije. Pojem tradicija marsikomu izmed nas vzbudi najgloblja čustva ob spominu na dom in družino, obudi dogodke iz preteklosti, prikliče vonj najljubših jedi in babičine kuhinje.
V Vrtcu Litija želimo s spoznavanjem naše tradicije odkrivati vse lepo, kar se je ohranjalo skozi čas in nas navdušuje in navdihuje tudi danes. Otroci spoznavajo domači kraj in njegovo kulturo ter se seznanjajo s tem, kako so ljudje tod živeli v prejšnjih časih, spoznavajo njihovo tradicijo, praznike in običaje.
V enoti  Najdihojca smo bogato preteklost našega mesta odkrivali s sprehodi v staro mestno jedro, kjer smo opazovali in spoznavali stare, znamenite stavbe, ki so nekoč dajale mestu pomemben pečat. Ob tem smo spoznali tudi nekatere pomembne litijske osebnosti tistega časa. Ogledali smo si sončno uro na starem Farbarjevem gradu, mestni vodnjak, vhod v rudnik Sitarjevec in kužno znamenje.CAM01271(1)Rudnik 2
Svoja spoznanja smo nadgradili z obiskom Mestnega muzeja Litija, ustanove , ki vztrajno gradi most med bogato litijsko preteklostjo in raznoliko sedanjostjo. Pod strokovnim vodstvom smo se sprehodili po stalni razstavi, ki pripoveduje o bogati zgodovini mesta, vse od bronaste dobe do danes. Z zanimanjem smo si ogledali filmsko projekcijo o starem litijskem mostu in lesene tramove tega mostu, ki so še ohranjeni.
IMG_0342 muzej 2
Odlično priložnost za spoznavanje in obujanje tradicije nam ponujajo prazniki. Medtem ko so nekatera praznovanja bolj usmerjena k obujanju tradicionalnih običajev in družinskih vrednot, nas spet druga  bolj nagovarjajo k spoznavanju in ohranjanju  kulturne dediščine in ljudskega izročila.  Otroci radi pripovedujejo o praznovanju v družini in o svojem doživljanju praznikov. Ker med nami živijo tudi otroci, ki prihajajo iz drugačnih kulturnih okolij, je to lepa priložnost za spoznavanje drugih kultur in sprejemanje različnosti.

Po starem narodnem izročilu smo na god svete Barbare posejali semena pšenice, ki nam je kot Božično žito služila za okras v prazničnih dneh; otroci so opazovali kaljenje in rast pšenice in ugotavljali, da iz te moke ne bo kruha; tako so se srečali tudi s starimi ljudskimi pregovori. Ko so sodelovali pri celotnem postopku  priprave kruha, so prišli do spoznanja, da je za to potrebno veliko časa, truda in pšeničnih zrn. V pustnem času so se otroci starejših skupin preizkusili  še v pripravi tradicionalnih pustnih dobrot po starih receptih. Tradicionalne jedi različnih slovenskih regij  se redno pojavljajo tudi na vrtčevskem jedilniku.
??????????????????????????????????????????????????????????????
Spoznali smo različne predmete iz preteklosti. Žal je takih predmetov in izdelkov vse manj, saj je težko najti mojstra domače obrti, ki bi jih še znal izdelovati. Tudi nekateri stari običaji iz naše okolice  izumirajo. Na srečo pa tudi med nami živijo ljudje, ki jih opisane in zapisane ohranjajo za prihodnje rodove. Naša meščanka, pisateljica Darinka Kobal je ena izmed njih. V njenih knjižnih delih smo našli že skoraj pozabljene zgodbe iz naših krajev ter stare običaje, obrti in druge zanimivosti iz Srca Slovenije, kjer živimo. Veseli smo, da se je gospa Darinka odzvala našemu povabilu in nas obiskala v vrtcu. V prisrčnem srečanju je otrokom še bolj približala ljubezen do knjige in lepe slovenske besede.
V vsakodnevne dejavnosti vključujemo ljudske pripovedke, pravljice in pesmi, ki so se kot skupna dediščina prenašale iz roda v rod. Ugotavljamo, da so čarobne ljudske pripovedi večne, da lahko bogatijo tudi današnjega otroka in da njihove preproste modrosti držijo še danes.
Obujamo stare gibalne, socialne in pastirske igre ter izštevanke in skupaj ugotavljamo, da so se tudi v starih časih, ko niso imeli toliko igrač, otroci prav domiselno igrali in zabavali.
Neprecenljiva je zakladnica slovenskih ljudskih pesmi; otroci s posebnim ponosom prepevajo pesmi, ki jih poznata tudi dedek in babica, zato tovrstna kultura ohranja in bogati tudi družinske in medgeneracijske vezi.
S spoznavanjem občinskih in državnih simbolov želimo otrokom privzgojiti domoljubje, oblikovati državljanski ponos, narodno zavest in pripadnost, s tem pa ohranjati tudi spoštovanje do svojih korenin, kajti za te vrednote so bili naši predniki pripravljeni veliko žrtvovati. Otroci so spoznali slovensko himno, državno in občinsko zastavo, poznajo  grb in kip litijskega brodarja ter vaško situlo.
informativna tabla 1???????????????????????????????
Tradicijo smo podedovali od naših prednikov, mi sami pa smo ustvarjalci prihodnosti, zato tudi danes želimo graditi vsebine in ustvarjati dogodke, ki bodo trajali in nekoč postali del tradicije. V našem vrtcu so to različna praznovanja, srečanja in vedno navdihujoča druženja s starši in starimi starši, ki smo jim skupaj dali vsebino in pečat tradicije. Bogata skupna doživetja so neprecenljiva za krepitev medsebojnih in medgeneracijskih vezi, naše skupnosti in stabilne družbe prihodnosti.

 Vida Žontar, vzgojiteljica

Fotografije.

Facebook
01 896 25 30
tajnistvo@vrtec-litija.si
Skip to content