V preteklih dneh smo v vrtcu Najdihojca doživeli prav poseben obisk in nepozabno presenečenje.
Obiskal nas je neznan gospod s temnimi očali in belo palico. Otrokom je razložil zakaj in kako jo uporablja. V (pre)kratkem, a zelo prijetnem pogovoru z njim in njegovo ženo smo izvedeli, da je pred petimi leti zaradi hude bolezni izgubil vid, ne pa tudi volje do življenja. Iz pogovora z njim je bilo čutiti, da je optimist, ki ljubi življenje. Ko je izgubil vid, je našel nov izziv v izdelovanju lesenih predmetov, s katerimi nas je tudi obdaril.
Ko smo opazovali domiselno in lično izdelane didaktične igrače ter mizice in stolčke, kar nismo mogli verjeti, da jih je izdelal nekdo, ki ne vidi. Pobrskali smo po internetu in se podučili, da ljudje, ki so izgubili vid, sicer ne morejo početi vsega, kar je ostalim povsem samoumevno, a razvijejo drugačne sposobnosti, so namreč bolje osredotočeni na določeno stvar. Ko človek izgubi vid, začne svet okoli sebe dojemati drugače, saj se prebudijo čutila, ki so prej tako rekoč spala.
In zakaj prav naš vrtec? Gospod Borut nam je zaupal, da je naš vrtec izbral povsem naključno, sicer pa smo že trideseta ustanova, ki jo je obdaril. S svojo dobrodelnostjo je doslej osrečil že mnogo otrok v svoji okolici, prihaja namreč iz Selnice ob Dravi.
Presenečenje je bilo popolno in kar ne moremo verjeti, da nam je svoje izdelke povsem prostovoljno podaril in brezplačno dostavil. Ljubko leseno pohištvo bo odslej bogatilo otroško igro tudi v našem vrtcu. Pozitivna energija in neizmerna volja, ki jo je ta mož vložil vanj, se odraža tudi v navdušenju in ustvarjalni igri otrok.
Vsekakor nam je gospod Borut v spodbudo in navdih. Življenje je vendarle lepo. Še posebej, če ga drug drugemu lepšamo, s tem kar smo in kar imamo.
Zato iz srca hvala, za to globoko sporočilo in čudovito darilo.
Vida Žontar, vzgojiteljica
