Otroci in vzgojiteljice Modre skupine – enota Ribica, smo v četrtek, 5. 6. 2025, preživeli izredno zanimiv, zabaven, a tudi naporen dan. Zaključek vrtčevskega leta smo si zamislili malce drugače. Že zjutraj, takoj po zajtrku, smo pripravili svoje nahrbtnike, se namazali s sončno kremo in repelentom proti klopom. Ker smo v tem letu kar nekajkrat obiskali gozd smo že vedeli, kakšna obutev je prava za lažji vzpon po gozdni poti. Še klobuk na glavo, da nas zaščiti pred soncem in pripravljeni smo bili za nova doživetja.
Odpeljali smo se do Šmartna, od tam pa smo jo kar peš ubrali proti Lovskemu domu na Grilovcu. Krajša pot po pločniku je, ob opazovanju okoliških kmetov, ki so kosili travnik, hitro minila in že smo prišli do gozda. Gozdna pot nas je vabila v senco dreves in ni bilo dolgo, ko smo že opazili prve markacije, ki so označevale pravo pot. V gozdu nam ni nikoli dolgčas in tudi tokrat smo imeli polne roke dela. Opazovali smo barve, ki krasijo gozd, poslušali čudovito petje ptic, šelestenje listja pod nogami, vonjali smo zemljo, mah, debla dreves, listje, se dotikali drevesnih debel in ugotavljali kakšna je razlika med njimi. Iz naravnega materiala smo gradili vzorce, zaporedja, sestavljali različne skulpture iz vejic, tekmovali, kdo dlje vrže storž, hodili naprej, nazaj, iskali smo živalske sledi na tleh, se sladkali z gozdnimi jagodami in našli tudi glinene golobe, ki jih uporabljajo lovci za svoje igre. Skratka ni nam bilo dolgčas in pot je zaradi zabavnih nalog zelo hitro minila. Še preden smo prišli čisto ven iz gozda, smo zagledali lovsko opazovalnico in proti nam je prihajal nekdo v zelenih oblačilih. Zeleni gospod se je predstavil, povedal, da je lovec Janez. Polni pričakovanj smo radovedno prisluhnili njegovim besedam. Popeljal nas je do lovske opazovalnice in povedal, da morajo biti lovci na preži čisto tiho, ker drugače nobena žival ne pride blizu. Opozoril nas je, da tudi mi ne smemo biti preveč glasni v gozdu, če želimo videti kakšno žival. Skupaj smo se odpravili še naprej do Lovskega doma na Grilovcu. Prijetno utrujeni smo sedli v senco drevesnih krošenj, kjer nam je lovec Janez povedal še nekaj zanimivosti o lovski dejavnosti in o živalih, ki živijo v naših gozdovih. Naučili smo se na primer, da jelen vsako leto odvrže svoje roge in mu nato v treh mesecih zrastejo novi ogromni rogovi. Pomembno je, da se ne dotikamo živali v gozdu. Če se dotikamo mladička, ga mamica potem zavrže. Zanimivo se nam je zdelo, da lovci mlade divje prašičke imenujejo »pižamarji«, ker imajo črtast kožuh, tako kot so črtaste pižame. In najpomembneje od vsega, izvedeli smo, da so lovci prijazni, da pomagajo živalim, skrbijo za ravnovesje v gozdu in da streljajo le živali, ki so bolne ali pa jih je preveč in zaradi tega nastaja škoda. Lahko smo si tudi pogledali nekaj nagačenih živali. Lovec Janez se je od nas za nekaj časa poslovil, saj je moral po svojih opravkih, mi pa smo lahko še nekaj časa ostali pri koči. Raziskali smo okolico, si našli prijetno senco in pozabili na utrujenost. Narava nas je vabila k igri. Nabrali smo storže, ki so bili odličen pripomoček za ciljanje tarče, za ciljanje v škatlo, podiranje stolpa iz lončkov. Po zabavnih športnih igrah je bil že čas kosila, ki smo ga dobili kar na Grilovec. Sedli smo k mizi pod drevo in sendvič z ocvrtim mesom in zelenjavo je bil super prigrizek po napornem dopoldnevu. Bil je kar vroč dan, sonce nas je grelo s svojimi žarki, zato smo ves čas skrbeli tudi za zadostno količino vode. Po kosilu pa tako kot v vrtcu, pride na vrsto počitek. Že prej smo poskrbeli, da so nas na Grilovcu pričakale naše blazine. Vsak je vzel svojo blazino in si poiskal prostor pod krošnjami dreves. Ob poslušanju pravljice so očke malih nadobudnežev kaj hitro zlezle skupaj. Ponavadi čas hitreje teče, kadar se imamo lepo. In tudi tokrat je bilo tako. Ptičje petje nas je k sreči prebudilo pravočasno za sladkanje s pečenimi penicami s piškoti. Pri tem nam je prijazno pomagal vzgojitelj Luka, ki je zakuril v ognjišču ute pri lovskem domu. Vsak si je lahko spekel svojo penico (ali dve) jo skril med dva piškota in se posladkal. Trebuščki so bili polni, sladkarije so nam dale energijo in pripravljeni smo bili na srečanje s starši, ki so že bili na poti. Pred prihodom staršev smo še praznovali rojstne dni otrok, ki praznujejo poleti. Oni so nas pogostili s penicami in piškoti, vsi skupaj pa smo izdelali na tleh čudovito torto iz storžev, cvetov, listja in vejic ter zapeli in zaplesali. In končno so prispeli tudi naši starši. Veselo smo jih pozdravili, jim opisali kaj vse smo doživeli ta dan, zapeli nekaj pesmic in se skupaj spomnili vseh prigod, ki so naše skupno leto naredile še posebej čudovito. Otroci so bili polni vtisov, staršem so hiteli pripovedovati, kaj vse se je zgodilo, bili pa so tudi prijetno utrujeni in so komaj čakali, da se skupaj s svojimi starši odpravijo proti domu.
Dan je bil res dolg, a hkrati tudi prijeten, zabaven in poln lepih doživetij in vtisov. Da smo ga lahko preživeli pri Lovskemu domu Grilovec se zahvaljujemo Lovski družini Šmartno pri Litiji, še posebej velika zahvala gre gospodu Janezu Nograšku, ki nam je posvetil svoj čas, pomagal pri organizaciji in nam predstavil lovsko dejavnost in nekaj zanimivosti o živalih in gozdovih. Bilo je zanimivo in poučno.
Tina Sirk
