Gozd je čudovito okolje za pridobivanje raznovrstnih izkušenj o živih bitjih, naravnih pojavov ter doživljanje veselja v raziskovanju in odkrivanju. V gozdu imajo otroci priložnost in čas, da z lastnim preizkušanjem začutijo lastnosti narave z vsemi čutili. Z malo ustvarjalnosti pa jih popeljemo tudi v svet domišljije.
Na sprehodu v gozd so otroci iz enote Ribica imeli priložnost začutiti gozd z vsemi čutili. Tipali so mah, se igrali s palicami, kamenjem, vejami, prisluhnili zvokom v naravi, opazovali mogočna drevesa ter izdelovali hiške iz vej. Med izdelovanjem različnih domišljijskih hišic so otroci opazili malega škrata Maja. Svet domišljije po tem dogodku ni imel meja. Otroci so škratka vzeli seboj v vrtec in škratek Maj je pripeljal še prijatelje. Tiskarskega škrata, gozdnega škrata, plesnega škrata in rudarskega škrata Perkmandeljca. Prišel je tudi Videk, ki vse vidi, Srečko in Srčica za srečo, modrec za modre misli in mali škratki. Vsak od njih nas je nekaj naučil in sporočil. Tiskarski škrat nas je popeljal v svet črk, gozdni škrat nam je prinesel različne naravne materiale s katerimi smo ustvarjali, plesni nam je predstavil plesno glasbo in nas spremenil v škratka Smuka in palčka Davida. Najbolj zanimiv pa je bil rudarski škrat Perkmandeljc. V igralnici nam je pomagal narediti rudnik, v katerem smo kopali zlato. V rudniku smo našli tudi skrinjico, v kateri so bila različna sporočila, navodila in predlogi za razmišljanje. Torej, polna igralnica različnih škratov, ki so burili mlade radovedne glave. Toda prišel je čas slovesa. Škratki so želeli nazaj domov. Pri tem nam je pomagal rudarski škrat Sitarjevček. Obiskali smo ga v rudarskem muzeju Sitarjevec in mu izročili naše škrate z željo, da jih vrne nazaj domov. Prijazni Sitarjevček nam je pokazal svoj dom-rudnik, nam povedal pravljico in obljubil, da bo poskrbel za naše škrate. Zadovoljni z opravljeno nalogo smo se vrnili nazaj v vrtec.
Škrati še vedno živijo v naši igralnici in v naši domišljiji. Včasih nam kaj ponagajajo, včasih pomagajo, včasih samo opazujejo.
Hvala gospe Mojci in gospe Slavi za prijazen sprejem in za nepozabno doživetje.
Milena Bratkovič
