Tako smo v enoti Taček poimenovale celoletni projekt. V zadnjih dveh letih smo imeli možnost ozavestiti, občudovati in ovrednotiti našo Slovenijo, kar je bil eden od razlogov, da smo se strokovne delavke odločile, da s sodelovanjem s starši vse to prenesemo tudi na otroke.
Za osnovo smo uporabile zemljevid z medvedom Lovrom, ki potuje po Sloveniji. Starši so v začetku leta skupaj z otroki izbrali simbol, ki ga otroci uporabljajo pri vzgojnem procesu: kot oznako v garderobi, na ležalniku, prisotnosti v vrtcu, igre v kotičkih. Vloga staršev pri tem je, da se v tem šolskem letu odpravijo na družinski izlet v kraj, ki so ga izbrali na zemljevidu, skupaj z otrokom pripravijo plakat s fotografijami, otrok pa ga predstavi v skupini. Starši so dobili tudi povezavo do spletnega mesta, kamor lahko naložijo svoje vtise, misli, dogodivščine, fotografije (grbe občin, stavbe, maskote in druge zanimivosti).
Tako smo do sedaj že spoznali Celjski grad, Lipicance, štorkljo, Postojnsko jamo, risa s področja Kočevja, Soško postrv, mlin na Muri, prekmurske buče in s slamo krito hišo – čimpračo.
Strokovne delavke smo družinske izlete povezale in nadgradile s kurikularnimi področji. Otroci so spoznali zgodbo o prebrisanem Erazmu Predjamskem, izdelali so ščite, meče in dvižni most. Po pravih viteških bojih smo zmagovalcu turnirja dodelili naziv viteza. Otroci so si urili spretnosti z lovljenjem rib, ter se srečali z umetnostjo preko oblikovanja in ustvarjanja z glino. Zabavali so se ob gibalnih igrah Štorklja lovi in Ris gre na lov. Plesali so na ljudsko pesem Ob bistrem potočku.
Večkrat čez dan opazim, kako otroci postojijo pred zemljevidom in ga opazujejo. Prepoznavajo posamezne simbole, s prstom gredo po železnici, cesti, reki. In poleg reke Save, ki jo vsi dobro poznajo, vedo da v Sloveniji teče tudi reka Mura (tam kjer so štorklje, buče in mlin) in Soča, ki je najčistejša reka in v njej plava Soška postrv.
Odrasli vse prepogosto podcenjujemo otroke in njihove sposobnosti. Pri opazovanju njihovega predajanja izkušenj, spoznanj in doživetij na družinskem izletu, ni mogoče prezreti ponosa, ki premaga tudi strah pred javnim nastopanjem.
Zahvaljujemo se staršem za sodelovanje, saj z njihovo pomočjo lažje uresničujemo začrtane cilje.
Mojca Grošelj Radulovič
