Strokovne delavke enote Taček smo izkoristile bogato »ponudbo« narave, sneg. Veselje, ki ga sneg ponuja otrokom, je nepopisno. Otroci se ob tem učijo na vseh kurikularnih področjih.
Najprej morajo otroci spoznati, kaj vse morajo dati nase za aktivnosti na snegu ter vse to tudi obleči. Če jim damo dovolj časa, jim s tem omogočimo, da z veliko motivacije razvijajo prstne spretnosti pri zapenjanju gumbov in zadrg. Če vse to spremlja sproščeno vzdušje, lahko zapojemo še kakšno zimsko pesmico ali povemo nagajivo izštevanko. Najmlajši otroci na snegu preverjajo svoje občutke, prve korake, ki pa niso enostavni in zahtevajo veliko ravnotežja, ki se še razvija. Če jim odrasli damo možnost in jih ustrezno oblečemo, bodo otroci na snegu lahko naredili »angelčka«, se kotalili in dričali. Tudi oblikovanje snežnih kep zahteva določene spretnosti in daje spoznanja o tem, kakšen je najboljši sneg za »dobro« kepo, s katero zadaneš svojo tarčo, po možnosti vzgojiteljico ali starša, kajti potem je še bolj zabavno.
Učenja pa ni konec ob prihodu v vrtec. Otroci ugotovijo, da so utrujeni, da imajo rdeča lica, noske in iskrice v očeh ter mokra oblačila, ki jih je potrebno zamenjati. Tu se pokaže njihova samostojnost. Če jih starši vključijo v domača opravila kot so obešanje, zlaganje in pospravljanje, imajo otroci manj težav pri prepoznavanju lastnih oblačil. Prostor v igralnici je prezračen in svež, zadovoljstvo neopisljivo.
Vse to smo želele strokovne delavke deliti tudi s starši, zato smo jih povabile na športno druženje na snegu. Pripravile smo igre v katerih so sodelovali skupaj s svojimi otroki. Skozi igro pa v sebi odkrivali in našli tudi svojega otroka. Naše srečanje se je končalo z dvema velikima snežakoma in medaljami, ki so jih dobili vsi udeleženci.
Odrasli, kdaj ste vi poskusili ujeti snežinko z jezikom in zaprtimi očmi? Poskusite, je vredno.
Mojca Grošelj Radulovič, vzgojiteljica in vodja enote Taček
