V enoti Sonček smo, v pričakovanju obiska tete Jeseni, na vrtčevski kozolec, zanjo obesili vabila. Izdelana so bila kot risbice, na katerih teta Jesen barva jesenske liste.
Lepo toplo vreme nam je dopuščalo, da smo na igrišču na ograjo pripeli risalne liste, otroci pa so s tempera barvami slikali po lastnem navdihu. Drugi dan smo ličkali koruzo in jo povezovali v pare ter jo nato obesili na ograjo pred vhodom vrtca. Med vsem tem dogajanjem pa so vedno znova pogledovali čez travnik proti gozdu v pričakovanju, da bodo zagledali teto Jesen.
Bližal se je konec tedna, tete Jeseni pa še od nikoder. Ko smo sredi dopoldneva na igrišču znova zavzeto ličkali, barvali, pobirali ličkanje in koruzne laske, je nekaj otrok začelo kazati na travnik in klicati teto Jesen. Starejši otroci so bili takoj pri ograji in ji veselo mahali ter jo pozdravljali. Počasi je prišla na igrišče in s seboj v košari prinesla jesenske sadeže. Pohvalila je otroke, kako vztrajno so ličkali koruzo za živali in v zahvalo otrokom pripravila palačinke. Medtem, ko so se delile palačinke, se je teta Jesen malo odpočila v naslonjaču in odgovarjala otrokom na njihova vprašanja.
Žal je morala kmalu nadaljevati pot, saj je v gozdu še mnogo listov, ki jih mora prebarvati v čudovite jesenske barve, mi pa bomo njeno delo pozorno spremljali.
Zdenka Juvan Nagode
