Slovenija je čudovita dežela. Čeprav se po velikosti uvršča med manjše države, se njene pokrajine kljub temu zelo razlikujejo po narečjih, jedeh, živalih, rastlinah in običajih.
Otroci enote Sonček so jo v mesecu aprilu spoznavali preko Gorenjske, Prekmurja, Štajerske, Dolenjske in Primorske. Preko diaprojekcije smo vzgojiteljice otrokom predstavile najbolj značilne podobe določene pokrajine, kot je na primer za Gorenjsko Triglav, Velika Planina s planšarji, gorenjski nagelj, ajdovi žganci in še veliko drugega. V goste smo povabili gospo Vero Potočnik, ki se je rodila na Gorenjskem ter nam v njihovem narečju povedala pravljico o Rdeči kapici. Predstavila nam je tudi gorenjsko narodno nošo. Naslednji dan smo kuhali ajdove žgance, zabeljene z ocvirki in zalite z mlekom, poslušali citre, slikali Triglav in gubali planike.
Ob spoznavanju Prekmurja smo se seznanili s prekmurskimi pisanicami ter jih nato tudi sami spretno porisali ter pobarvali. Čudili smo se dolgonogim štorkljam, ki gradijo ogromna gnezda na dimnikih hiš ter jih tudi sami oblikovali iz valovite lepenke. Jedli smo bučna semena in se posladkali s prekmursko gibanico, ki nam jo je poklonilo gostišče s Trojan. V Prekmurju pa se je rodil tudi gospod Drago Šlankovič, ki nam je v tem narečju prebral pesem in res smo morali dobro napeti vühe (ušesa), da smo razumeli vsaj nekaj besed.
Ko je bila na vrsti predstavitev Štajerske, nas je obiskal gospod Vlado Peterčič, po glasu in stasu pravi Štajerc. Oblečen je bil v dolg moder predpasnik – škürc, obute je imel visoke škornje, na glavi črn klobuk, obraz pa so mu krasile velike sive brke. Gospod Vlado ima doma na Štajerskem kmetijo in pogostil nas je z dobrotami kot je tünka v zaseki, kuhana šunka, klobase, jajca, hren in čebula. Povedal nam je, da pri njih pujsu rečejo gudek, čebuli lük, petelin je kokot in piščančki – picike. Ob opazovanju gospoda Vlada so ga otroci risali z akvarelnimi barvami.
Dolenjsko smo si zapomnili kot deželo medvedov, risov in krepkega fanta z imenom Peter Klepec. Tam živijo ljudje, ki spretno izdelujejo suho robo in pridelujejo krompir ali kot rečejo Dolenjci, krampir. Z otroki smo izdelovali medvede na palicah in se z njimi igrali kot z lutko.
Na koncu smo spoznali Primorsko, kraj kjer si najraje privoščimo počitek, kraj kjer je morje in sonce. Morje in sonce pa omogočata, da v solinah lahko pridobivajo sol, ki je zelo pomembna v naši prehrani. Otrokom smo ponudile, da košček kruha pomočijo v sol in ga pojedo. Otrokom je bil okus zelo všeč. Poizkusili so tudi olive, vonjali sivko in rožmarin. Primorska je znana tudi po pršutu, zgodnjih češnjah, hudi burji, lipicancih in še in še bi lahko povedali o naši lepi Primorski. Za konec smo spekli primorske fritelije, domačini jim preprosto rečejo frike, narejene pa so iz jajc, sesekljanih zelišč, čebule, drobtin in vode. Maso nato spečemo kot palačinke na olivnem olju. Otroci so si oblizovali prste in spraševali kdaj jih bomo znova pekli. Slikali smo naše morje, gubali ladjice in nanje pritrdili slovensko zastavo. Za vsako pokrajino smo oblikovali plakat s fotografijami, ki so jih otroci prinašali od doma.
Vse kar smo se naučili in spoznali o naši Sloveniji smo strnili v naš nastop ob Dnevu vrtca, ki se je odvijal 17. aprila v dvorani Gimnazije Litija.
vzgojiteljice iz enote Sonček
še več fotografij si lahko ogledate v fotogaleriji
