Letošnje leto smo se odločili, da bo nočno spanje potekalo s četrtka na petek in ne kot je bilo v navadi s petka na soboto. Povabili smo babice in dedke, da ob sedmi uri zvečer pripeljejo svoje vnuke v vrtec in se še nekaj časa družijo z nami. Vreme nam je bilo naklonjeno in toplo, tako da smo večerjo pričakali na igrišču v igri s skiroji. Za večerjo smo postregli pico, ki smo jo spekle strokovne delavke, za sladico pa domači čokoladni puding.
Po večerji smo se skupaj z babicami in dedki podali na pohod do Mačkovca nad Vačami, mimo Lovske koče, kjer smo se za trenutek ustavili, da so otroci pojedli čarobne piškotke za pogum. Pot nas je nato vodila skozi gozd in ker je nastajala tema, smo prižgali lučke. Otroci so morali paziti na svoje babice in dedke, da ne bi padli ali se izgubili. V gozdu smo prišli do našega Mačjega gradu, v katerem smo zagledali ogenj, ki je gorel v kurišču. Spraševali smo se, kdo je zakuril ogenj in ga pozabil pogasiti, potem pa so otroci z lučkami osvetlili dve rdeči kapici, pod katerima sta bila dva palčka v ogrinjalih. Palčka sta nam malo zaigrala na inštrumente, nato sta se podala v gozd. Pohiteli smo za njima, vendar sta bila za nas prehitra. Skozi gozd smo prišli na travnik nad Vačami, kjer se nam je odprl čudovit pogled na polno luno in nebo brez oblačka. Napotili smo se do indijanskega šotora-tikija, ki se nahaja na tem travniku. Vsi otroci so splezali v šotor, odrasli pa smo naredili krog okoli šotora ter zapeli. Medtem so otroci v šotoru svetili s svetilkami ter ga tako osvetlili, nakar so še oni zapeli pesmico. Malo smo še postali in občudovali čudovit razgled na Vače, Litijo in hribovje pod nami.
Pred vrtcem smo se poslovili, babice in dedki so odšli domov, mi pa v vrtec, kjer smo oblekli pižame, vzeli blazine in se odpravili v telovadnico. Tam smo ravno ujeli moški pevski zbor, ki je končal s pevskimi vajam in za lahko noč so nam zapeli še eno pesem. Tudi mi smo njim zapeli, nato pa se podali v boj z blazinami. Ura je bila že krepko čez deset, ko smo legli na ležalnike in si ogledali še risanko Zverjasec.
Noč je minila brez joka in jutro je bilo prekmalu tu.
Zdenka Juvan Nagode, pom. vzgojiteljice
