Letošnji projekt Medvedkovo potovanje je s svojim obiskom in predavanjem popestrila že druga gostja. S seboj na pot nas je vzela gospa Staša Lepej, popotnica iz Zagorja, ki jo vleče na vse mogoče konce in kraje. V naš vrtec je pripeljala košček Azije, te oddaljene, neznane in izjemno mikavne celine, ki v svoji veličini skriva blišč velikih mest, kot je Bankok in skromnost osamljenih tibetanskih planot.
In kaj je najbolj prevzelo otroke? Tuk-tuk, rikša, kamela, ki vleče voz, slon z zabojem, v katerega se usede potnik. Ob teh milo rečeno nenavadnih vozilih nam je šlo kar malo na smeh, saj se skorajda ne zdi mogoče, da bi se ljudje v resnici tako prevažali naokrog. Pa se, nam je povedala naša gostja. Še celo po isti cesti se vozijo vsa našteta vozila, med njimi pa se najde še kakšen avtobus, ki na strehi poleg tovora in ljudi prevaža celo krave.
Izvedeli smo, da čudovito tropsko morje, ki nas vabi, da bi se okopali v njem, skriva kopico nevarnih, strupenih morskih prebivalcev, zaradi katerih se je bolje držati kar na obali. Zanimivo se nam je zdelo, da so ljudje v Aziji manjši od nas, zato imajo na avtobusu tako malo prostora med sedeži, da je vožnja za ljudi z zahoda, precej neudobna. Vsi pa smo se strinjali, da bi z veseljem zajahali slona, pobožali tigra in se sprehodili skozi tunel v akvariju, kjer plavajo morski psi. Čisto od blizu bi jim pogledali v zobe in prav nič nas ne bi bilo strah, saj so zaprti za steklom in nas ne bi mogli ugrizniti. Spoznali smo tudi značilnosti azijske kuhinje, nekateri otroci so poskusili, kako je, če namesto žlice ješ s paličkami.
Starši, ki predavanja naše gostje niste slišali, ste si lahko v garderobah ogledali kakšen utrinek z našega potepanja. Če pa vas srbijo pete in bi si želeli, da še vas pot kam odnese, lahko poprimete za knjigo avtorice Staše Lepej z naslovom Camino: moja samotna pot, v kateri opisuje doživetja z več kot 800 kilometrov dolge poti, v španski romarski kraj Santiago de Compostela.
Ob koncu se želimo veliki in mali iz vrtca Medvedek iskreno zahvaliti gospe Staši Lepej za njen čas in za vse, kar nas je novega naučila. Morda je celo koga navdušila, da se bo nekoč podal na dolgo pot proti vzhodu.
Špela M. Sedevčič, pom. vzgojiteljice