Medvedkov časovni stroj smo zavrteli v čas graščakov in graščakinj, vitezov, princes in drugih prebivalcev mogočnih dvorcev. Beremo knjige, rišemo in sestavljamo gradove, oblačimo se v kraljične, a še vedno največ šteje tisto, kar doživimo. Zato smo se otroci skupin Zmajčki in Muce, skupaj s starši, odpravili na ogled bližnjega Bogenšperka. Z velikim ključem smo odklenili težka grajska vrata in vstopili med hladne grajske zidove, ki so nam šepetali številne zanimive zgodbe o nekdanjih prebivalcih gradu.
Ste vedeli, da je najznamenitejši lastnik Bogenšperka, Janez Vajkard Valvasor, ki je na njem živel polnih dvajset let, prav tukaj napisal svoje najpomembnejše delo, Slavo vojvodine Kranjske? Ja, čisto sam je napisal 4532 strani dolgo knjigo, v kateri je preko 500 različnih grafik, ki pričajo o podobi Kranjske v 17. stoletju. Zapustil nam je neverjetno podrobne opise in slike, ki so tako rekoč edini pisni vir o življenju na tem območju v tistem času. Bil je res zanimiv gospod. Dvakrat se je poročil, imel skupaj 13 otrok, s svojim opisom Cerkniškega jezera so ga sprejeli v Angleško kraljevo družbo, kjer je do danes edini Slovenec, ki je bil kdajkoli sprejet v to elitno znanstveno združenje. Na gradu smo si ogledali njegovo knjižnico, delovno sobo, bakrotiskarsko delavnico in seveda tudi njegove debele knjige. To pa še ni vse. V gradu je imel celo skrivno sobo, v katero smo se skrili tudi mi.
Preživeli smo prijetno urico skupnega druženja, izvedeli veliko novega in se razšli z mislijo, da premalokrat pomislimo na lokalne dragulje iz preteklosti, ki nas pravzaprav opominjajo na to, kdo danes smo. Saj poznate rek: »Narod, ki ne pozna svoje preteklosti, nima prihodnosti.« Zato smo bili složni, da se še vrnemo in odkrijemo še kak zaprašen drobec naše zgodovine.
Vzgojiteljice Zmajčkov in Muc
