V začetku oktobra so nas naši vnučki, ki obiskujejo vrtec Kekec na Savi, res prijetno presenetili. Povabili so nas – svoje dedke in babice – v vrtec.
In res smo se 6. oktobra odzvali v velikem številu in obiskali naše vnuke in vnukinje v njihovem drugem domu, kjer preživljajo v krogu svojih vrstnikov jutra, dopoldneve in tudi dobršen del popoldneva.
Bilo je , kot bi se čas zavrtel za več desetletij nazaj. Posedli smo na majhne stole, ki so seveda namenjeni našim vnukom.
Mize so bile polne materiala za ustvarjanje , ki so ga pripravile skrbne vzgojiteljice. Med pisanimi polami papirja, vedri z lepili, čopiči, škarjicami, jesenskim listjem, zlatimi semeni koruze in še mnogimi drugimi pripomočki smo pričeli skupaj z našimi vnučki ustvarjati. V začetku bolj zadržano, nato pa čedalje bolj z veseljem….in so s skupnimi močmi pričeli nastajati izdelki, vsak drugačen, vsak unikaten in vsak nekaj posebnega. Seveda še posebno zato, ker je bil rezultat skupnega truda naših malčkov in starih staršev, ki smo te stvari delali- če sploh – pred več desetletji. Bilo je res lepo in vzdušje je bilo čudovito. Kar pomladili smo se. Za nagrado so nam vzgojiteljice pripravile čaj, kavo in slastna pečena jabolka z marmelado. Tako hitro je minil čas druženja, da ni nihče niti pomislil na uro.
Za Miške in Žabice je prišel čas kosila, dedki in babice pa smo s prijetno izkušnjo odšli domov. Ostal je lep spomin na druženje in ustvarjanje z našimi najmlajšimi.
Hvala vsem za povabilo in upamo, da še kdaj ….
babica Joži
