Prišla je tiho, čarobno, nasmejano, odeta v oblačila toplih barv in s polno košaro jesenskih dobrot. Otroci niso mogli odvrniti pogleda od nje. Začarala jih je. Želeli so ji pokazali vse, kar so prinesli v vrtec. Nato so jo odpeljali do vrta in ji pokazali, kar je še ostalo na vrtu. Povedali so ji katera zelenjava je zrastla na njihovem vrtu, za katerega tako radi skrbijo in ga negujejo ter da so iz zemlje že izkopali krompir, izpulili kolerabo, ki je bila zelo velika, potrgali fižol, paprika pa še raste in jo je potrebno zalivati. Teta Jesen je bila ponosna nanje in na to, da imajo naravo radi. Vesela, da so že tako majhni otroci delavni ter marljivi. Otroci so jo nato odpeljali na vrtčevsko igrišče, kjer so pomagali pri pranju in rezanju zelenjave ter luščenju fižola. Vsak je prispeval svoj delež pri kuhanju jesenske juhe. Kmalu je zadišalo po okusni juhi, ki je bila plod dela pridnih otroških rok. Kosilo na prostem s teto Jesen je bil za vse neprecenljiv dogodek, ki nam bo ostal v prijetnem in lepem spominu.
Melita Kuder
