Poletje se počasi poslavlja in v naš vrtec je prišla jesen, ki nas vabi s pisanimi listi, vonjem kostanja in toplino novih začetkov. Jesen je čas, ko narava pokaže svojo bogato podobo in nas spomni, kako dragoceno je, da jo znamo ceniti in varovati. V Vrtcu Litija smo vključeni v projekt trajnostnega razvoja, zato naravne spremembe in letne čase doživljamo kot priložnost, da otroke učimo odgovornega ravnanja z okoljem. Temu sledimo tudi v naši enoti Jurček, kjer smo trajnostno razmišljanje vtkali v praznovanje prvega jesenskega dne – skozi igro, ustvarjalnost in raziskovanje narave smo otrokom pokazali, kako lahko vsakodnevne dejavnosti povežemo s spoštovanjem do okolja in trajnostnega načina življenja.
Jesenski prihod smo obeležili v vseh štirih skupinah, vsaka pa je praznovala na svoj način v duhu trajnostnega razvoja. Najmlajši otroci v skupini Kapljice so se prepustili glasbi – ob spremljavi različnih inštrumentov so poslušali in prepevali jesenske otroške pesmi in ustvarjali pravo glasbeno vzdušje. V skupini Sončki so otroci zavihali rokave v kuhinji in pekli dišeče jabolčne kolačke s kosmiči in koščki čokolade, s katerimi so obogatili jesensko kulinarično doživetje. Najstarejši otroci v skupini Mavrice so raziskovali tradicijo in trajnost – iz starih majic so sešili uporabne vrečke, ki bodo otroke in starše spominjale na pomen ponovne uporabe. Največ pozornosti pa bomo namenili otrokom v skupini Oblački, ki so svojo praznično pot našli v naravi. Odpravili so se v bližnji gozd, kjer so ob prihodu najprej prepevali jesenske otroške pesmi, zaplesali in prisluhnili glasbi, ki je napolnila jesensko vzdušje med drevesi. Med vsem tem veseljem in smehom jih je presenetil prav poseben obisk. Srečali so teto Jesen, ki jih je lepo pozdravila, nato pa se z njimi igrala socialne igre, ki so spodbujale njihovo sodelovanje, pomoč in prijaznost. Kasneje pa jim je razkrila svojo skrb – medtem ko je s pomočnikom ježkom barvala drevesne liste, je izgubila nekaj svojih najljubših jesenskih zakladov: jabolka, buče in gobe. Otroci so se takoj podali na raziskovanje gozda in z veliko vnemo pomagali teti Jesen poiskati vse, kar je izgubila. Ob vsakem najdenem jesenskem plodu so bili ponosni, da lahko pomagajo, ter spoznavali bogastvo in raznolikost narave. Ko so zbrali vse izgubljeno, so ji ponovno zapeli pesmi, ki so odmevale med drevesi. Za hvaležnost in veselje jih je teta Jesen pogostila z okusno jesensko malico: s sladkim grozdjem in sočnimi slivami. Otroci so ob tem doživeli pravo praznovanje narave in prijateljstva. Ko so se poslovili od tete Jeseni in ji pomahali v slovo, so Oblački še nekaj časa ostali v gozdu. Prepustili so se igri z jesenskimi listi, jih metali v zrak in opazovali, kako so lahkotno padali nazaj na tla. Ob palicah, ki so jih našli na tleh, so odkrivali ritem in ustvarili pravo igro zvoka, s katero so zaključili svoj jesenski gozdni dan. Polni vtisov in lepih spominov, so se nato vrnili nazaj v vrtec, kjer so s ponosom govorili o svojih doživetjih in o srečanju s teto Jesen.
Vsaka skupina je tako na svoj način prispevala k praznovanju prvega jesenskega dne in hkrati spoznavala pomembnost trajnostnega načina življenja, bodisi skozi glasbo, naravo, kulinariko ali tradicijo. Ko se sprehajamo po jesenskih poteh, se znova zavedamo, da je prav trajnostna naravnanost tista, ki nas uči hvaležnosti za vse kar nam narava daje. Če otroke že v najzgodnejših letih spodbujamo k spoštovanju okolja, tradiciji, k ponovni uporabi in k preprostemu veselju ob naravnih darovih, jim podarjamo dragoceno popotnico za prihodnost. Naj bo letošnja jesen v vrtcu dokaz, da lahko majhni koraki kot so pesem, ustvarjanje, ponovna uporaba in skupna igra v naravi, vodijo k velikim spremembam za boljši in bolj trajnostni svet.
Nina Odlazek
