Odzvala sem se na povabilo vzgojiteljice Mirjam in pomočnice Lare iz enote Jurček v Jevnici. Pričakala me je skupina najstarejših otrok , ki so v mesecu decembru veliko govorili o praznovanju novega leta in tako smo skupaj odšli na potovanje po svetu.
O Novi Zelandiji so spoznali, da tam živi več ovac kot ljudi, slišali kako se oglaša mali ptič Kiwi, ki ne leti, in si pogledali navade staroselcev Maorov. Nato smo se preselili v veliko deželo Avstralijo. Izvedeli so kako hiter je kenguru, da koala zelo veliko spi in je evkaliptusove liste ter Božiček naokoli skače v kratkih hlačah. Potem nas je pot vodila v precej revnejšo Indonezijo, natančneje na Togianske otoke. Tam nam je Kapitan Nine pokazal kako se razkosa kokos, videli smo kje živijo morski cigani Badgaui. Otroci na otokih živijo brezskrbno, preprosto in so srečni. Potem smo poleteli še na severni del Ameriškega kontinenta in spoznali kulturo Amišev in novo leto pričakali z Miki miško.
Silvestrovali smo v velemestih, videli veliki ognjemet iz najvišjega stolpa v Aucklandu, odšli v Melburne z vlakom, si nazdravili s kokosovim mlekom in banano na otoku Kadidiri ter vzdihovali ob paradi Disneyevih junakov v Los Angelesu.
S tipanjem rekvizitov ob slikah in videu smo občudovali drugačnost. Lažje smo vse razumeli in se dejansko preselili na druge celine. Otroci so me izredno presenetili, pokazali so veliko zanimanje in dopoldne nam je minilo zelo hitro. Pred kosilom smo poslušali še Maorske pesmi in zaplesali Hako njihov bojni ples. Ker ne moremo pokazati jezičkov, Vam za adijo lahko rečemo le KIA ORA.
Tanja Mahkovic
