V tem letu so v enoti vključeni otroci, ki bodo v naslednjem šolskem letu prestopili šolski prag. So zelo vedoželjni. Mesec september je namenjen navajanju na nov prostor, novi vzgojiteljici, nova pravila, dnevno rutino. V oddelku Metulji smo se odločili, da malo več časa namenimo pravilom.
Strokovni delavci v vrtcih se zavedamo, da je predšolsko obdobje najbolj pomembno za razvoj otrokove osebnosti. Zato so se otroci v okviru projekta Etika in vrednote, seznanjali s pravili in dogovori, ki veljajo v skupini. Cilj projekta je predvsem vključevanje vrednot v vzgojne cilje ter ozaveščanje in motiviranje otrok za odločanje in vedenje, ki temelji na etiki, vrednotah in znanju. Pri pogovoru smo dali velik poudarek domeni skrb za sočloveka, ki se zelo povezuje z letošnjo temo-univerzalizmom in kulturo. Igrali so se različne socialne igre spoznavanja in sodelovanja med seboj, seznanili so se z besedo spoštovanje. Spoznali so, da v življenju potrebujemo pravila in jih seveda tudi upoštevamo.
Pogovor sem napeljala k vsakdanjim dogodkom, otroci so hitro razumeli, kaj želim od njih. Začeli so naštevati svoje izkušnje. Odgovori so bili zelo konkretni, zato lahko rečem, da pravila poznajo in razumejo. Opažam, da se ob neupoštevanju med seboj opozarjajo. V igri pa se še vedno dogaja, da na pravila pozabijo. Smo na začetku leta, zato verjamem, da bodo ob koncu leta rezultati drugačni. S sodelavko se trudiva vzgojiti skupino otrok, ki temelji na prijateljstvu, medsebojni pomoči in spoštovanju. Pri upoštevanju pravil nas vodi Kantov kategorični imperativ: »Delaj drugim to, kar želiš, da bi drugi delali tebi. Ne delaj drugim tega, kar ne želiš, da bi drugi delali tebi.«
Renata Mlinar
Izjave otrok:
ANJA: “Pravila so, da ne kričimo in ne tečemo, da se ne tepemo in cukamo. Da ne govorimo, ko jemo. Smo prijatelji.”
JAKOB: “Ne smemo jest grdo, ne smemo risat po mizi. Pa tud ne smemo na cesto, da bagerji ne pridejo pa tovornjaki.”
MATEJ: “Pravila so, da ne smeš na cesto stopat, ko smo na sprehodu, ne smemo se brcat. Ne igramo se s hrano.”
BIANCA: “Ne smemo kričat pa se ščipat in kregat. Jemo lepo z žlico in ne z roko. Pazimo, da ni miza popackana.”
SARA: “Ne smemo se grizat, tepet, da smo prijatelji. Ne smemo igrač ven metat.”
MARUŠA: “Se ne ščipamo, se ne pocukamo, se ne tepemo. Smo prijatelji.”
ZALA: “Ko gremo ven iz kopalnice, zapremo vodo, da ne teče. Takrat, ko se nehamo z eno igrat, pospravimo igračo in drugo vzamemo.”
OSKAR:«Ne smemo se tepst, v igralnici se ne smemo prerivat, se ne ščipamo. Prijatelji smo. Hrane ne smemo metat na tla.«
JEANNINE NATINE:«Igrač ne mečemo, mormo pospravit za sabo. Pazimo, da ne polijemo. Prijatelji mormo bit.«
VARJA: “Ko jemo pazimo, da nam hrana ne pade na tla, da ne polijemo. Ne govorimo, ko jemo. Se ne tepemo, ne ščipamo, ne boksamo, ne tekamo, ne plezamo.”
TIA: “Tist kar se nehamo igrat pospravimo igrače in vzamemo drugo. Ko se umivamo, pazimo, da voda ne teče preveč. Ne smemo preveč bonbonov pojest.”
LARA: “Ne smemo tečt. Ko jemo skoz gledamo v krožnik, da ne polijemo juhe.”
LEJLA: “Pravila so, da se ne kregamo, grizemo, da ne plezamo po ležalnikih. Ne smemo hrane metat, s hrano se ne smemo igrat.”
