Pred vstopom v novo šolsko leto smo strokovni delavci pripravljeni na uvajalno obdobje, kjer nas čakajo novi obrazi, uvajanje s starši, nekaj joka, predvsem pa smo polni pričakovanj, kako hitro in uspešno se bodo novi otroci uvedli v skupino.
Letošnje leto pa smo začeli drugače. Ob uspešnem uvajalnem obdobju smo se sprostili, spoznali interese posameznikov in se povezali kot skupina. Mesec september in oktober sta bila za nas, Gričkove, zelo sproščena in igriva meseca. Vse dokler nam virus ni ponagajal. Tokrat nam je dobro zagodel, saj smo bili ločeni več kot tri mesece. Nam, vzgojiteljem, so se pred ponovnim odprtjem porajala številna vprašanja: ali bo potrebno ponovno uvajanje, ali bo potrebno uvajati tudi otroke, ki so pretekla leta že hodili, kako naj načrtujemo delo? V septembru vemo, da je pričakovan jok otrok, ki prvič vstopajo v vrtec (no, in hkrati tudi tistih, ki so dolgo na počitnicah), vendar nismo vedeli kaj nas čaka zdaj, po več kot treh mesecih.
In kaj nas je pričakalo, ko smo vrata vrtca ponovno odprli? SMEH, ISKRENI – TOPLI OBJEMI, VESELJE, ISKRICE V OČEH in tista pristna sreča, ko so se otroci po dolgem času spet zagledali. Nismo si predstavljale, da bodo prvi dnevi po več kot treh mesecih tako sproščeni, igrivi in nasmejani. Srečni smo, da smo spet skupaj (in upamo, da tako ostane :)).
Tjaša Povirk