Nekega marčevskega jutra je otroke iz skupine Mravljice v sobi pričakala nenavadna gostja. Bila je velika, zelena, brez nog in precej glasna. Otroci so si jo pobliže ogledali in ugotovili, da jih je obiskala gosenica. Čudili so se, ker je tako glasno »stokala«. Nekdo izmed njih je ugotovil, da ta zvok prihaja iz njenega trebuščka. Otroci so ji hitro prinesli nekaj sadja, da bi se okrepčala, a izgledalo je, da je še vedno lačna. Medtem, ko so iskali hrano, so se domislili, da njihova obiskovalka potrebuje ime. Otroci so jo poimenovali Zelenka. Izkazalo se je, da je Zelenka kljub sadju ki ga je pojedla še vedno lačna. Tako zelo je bila lačna, da se je lotila tudi igrač. Otroci so se zbali, da jim bo vse pojedla, zato so ji odstopili ležalnik in jo dali počivat. Ker je Zelenka pojedla preveč stvari naenkrat je potožila, da jo boli trebušček. Otroci so ji ponudili dva velika zelena lista, da bi ji omilili bolečine. Oba je pojedla in okrog sebe naredila zapredek. Po 14 dneh je otroke pričakalo presenečenje – zapredek je bil prazen! Na ležalniku, kjer je Zelenka počivala pa se je pod zapredkom skrival velik pisan metulj. Ker ga niso želeli prestrašiti, so ga pustili v upanju, da bo poletel čez igralnico in se jim pridružil pri igri. Žal je nekdo pustil odprto okno in metulj je odletel. Pustil jim je pismo, kjer je zapisal, da si bo poiskal prijatelje metulje s katerimi bo skupaj letal med pisanimi cvetlicami. Otrokom pa je pustil papirnate metulje, ki so jih pobarvali in z njimi okrasili igralnico.
Gosenica je bila močno motivacijsko sredstvo, otroci so z zanimanjem opazovali razvoj in predvidevali kaj se bo zgodilo. Tekom meseca smo prepoznavali hrano preko čutil – tip, vonj, okus ter se seznanili z zdravo in nezdravo prehrano. Preko slikopisa so se otroci naučili pesmico Gosenica in ob slikovnih predlogah gibalno uprizorili zgodbo. Odšli smo tudi na bližnji travnik, kjer smo s pomočjo lup raziskovali travnik in iskali gosenice …
Vse to in še več o našem druženju z gosenico Zelenko pa si lahko ogledate v fotogaleriji.
Tjaša Povirk in Simona Dobčnik
