V mesecu oktobru je skupino Kobilice obiskal prav poseben gost – prikupen medvedek. Povabili smo ga v krog, kjer smo se z njim pogovarjali ter ga malo »pocrkljali«. S seboj je prinesel zvrhan kup medvedjih pravljic ter pesmi. Odločili smo se, da bomo medvedka obdržali. Uredili smo mu miren kotiček, kjer z nami prebira pravljice, prepeva in se igra.
Skoraj vsak dan spoznamo novo pravljico – vse so čudovite. Seveda, če pa se v vsaki skriva kakšen prijazen medvedek!
Nekega dne pa nam je medvedek priznal, da je medtem, ko nas ni v igralnici, zelo osamljen. Sklenili smo, da mu bomo priskrbeli medvedje prijatelje, s katerimi se bo lahko igral, prepeval in zabaval tudi takrat, ko vrtec zapre svoja vrata. Otroci so v vrtec prinesli svoje medvedke – velike, majhne, igrive, zvedave, s pentljami, mehke, kosmate, … Vsak je drugačen, a vsi čudoviti. Naš medvedek je sedaj vsak dan nasmejan. Medvedja druščina se v dopoldanskem času igra z otroki in z njimi raziskuje nagajivo jesen, popoldan pa – kdo ve. Vemo le, da so medvedje oči vsako jutro iskrive, nasmejane. Polne medvedjih skrivnosti, ki nam bodo ostale skrite.
Andreja Medved
Iščemo, iščemo, iščemo medvedka:
za pečjo, za klopjo, kote vse pretaknemo.
Iščemo, iščemo, iščemo medvedka:
tu ga ni, tam ga ni, kje medvedek zdaj čepi?
Našli smo, našli smo, našli smo medvedka:
v Lenčkini posteljci naš medvedek sladko spi.
(Janez Bitenc)
