V enoti Ribica imamo \u010dudovit pogled na reko Savo. V preteklih dneh smo jo \u0161e posebej opazovali, saj je,\u00a0zaradi obilice de\u017eja,\u00a0mo\u010dno narasla. \u00a0Ker smo imeli na\u010drtovan kostanjev piknik, de\u017e pa ni hotel prenehati, smo se odlo\u010dili, da piknik spremenimo v pohod v de\u017eju. Pohod smo izvedli 15. 11. 2015, na SVETOVNI DAN HOJE. Otroke in star\u0161e smo povabili, da skupaj osvojimo na\u0161 najvi\u0161ji vrh, Svibno (523 m). Pri\u010detek pohoda je bil ob samem vzno\u017eju, kjer smo pot nadaljevali po dobro utrjeni gozdni cesti. A to ni bila navadna cesta, saj je po njej tekla zavita dero\u010da voda, ki je otroke dobro motivirali. Ves \u010das so po njej hodili, tekli, nam opisovali ob\u010dutke in razmi\u0161ljanja. Velik del poti sploh niso opazili, da se mo\u010dno vzpenjajo. Imeli\u00a0 so polne roke dela z vsemi gozdnimi plodovi, ki so le\u017eali po tleh, nabiranju vej in listja ter iskanju \u017eivali. Pod sami vrhom hriba nas je pozdravilo tudi sonce, ki je za nekaj trenutkov pokazalo svojo mo\u010d. Pod vrhom smo na\u0161li tudi mo\u010derada, ki se je skrival med koreninami dreves. Tako smo se obrnili in nadaljevali pot nazaj proti vzno\u017eju, kjer sta nas \u010dakali vzgojiteljici s kuhanim kostanjem. Otroci so postanek izkoristili za zabavo v malem potoku, ki je nastal zaradi obilnega de\u017eevja, star\u0161i pa so ob lupljenju kostanja spro\u0161\u010deno klepetali. Ob pogledu na mno\u017eico otrok v \u0161kornjih in pelerinah, ki hodijo po vodi, nasmeh pa \u010dez cel obraz, ugotovi\u0161, da so ti trenutki tisti pravi, ko otrok resni\u010dno u\u017eiva in se izrazi na na\u010din, ki ga \u010duti le on.<\/p>\n
Se spra\u0161ujete, zakaj smo se odlo\u010dili za aktivnost v de\u017eju?<\/p>\n