\u010cisto, \u010disto tiho
\n<\/i>stopajo copatki.
\n<\/i>Gazijo po snegu
\n<\/i>trije majhni \u0161kratki.
\n<\/i>(Anja \u0160tefan)<\/i><\/p>\n
9. decembra 2015, na meglen decembrski ve\u010der \u0161e nismo gazili po snegu, je pa proti Stre\u0161nemu vrhu stopalo mnogo copatkov – malih in velikih – \u00a0ki so, vsak s svojo lu\u010dko, svetili v temo. \u010cetudi nas je bilo na za\u010detku strah, ali bomo videli kod vodi pot, so se vse skrbi razblinile, ko so se na poti za\u010dela dogajati \u010darobna presene\u010denja.<\/p>\n
Samo za nas jih je pripravil na\u0161 prijatelj \u0161kratek Zlatko. Poskrbel je, da smo ogreli na\u0161a telesa in du\u0161e. Otroke je na za\u010detku poti pri\u010dakalo \u0161kratkovo sporo\u010dilo, v katerem jih je prosil za pomo\u010d. Sredi gozda so gorele lu\u010di, najhitrej\u0161e pohodnike je ubrana pesem skritih dobrih vil za trenutek ustavila, tistim,\u00a0 \u017ee malo utrujenim, pa dala novih mo\u010di za pot do cilja. Ob baklah je na vrhu \u010dakalo pismo in posladek za vztrajne pohodnike. \u010ce smo dobro napeli u\u0161esa in o\u010di, smo globoko v gozdu lahko ozrli \u0161kratkovo pojavo. Spoznali smo, da je gozd v trdni temi \u0161e bolj \u010daroben kot pri belem dnevu.<\/p>\n
\u0160kratek Zlatko nas je v teh dneh \u017ee obiskal tudi v vrtcu, z nami poklepetal, se fotografiral in nam prinesel nekaj daril, ki smo se jih zelo razveselili. Na\u0161ega dru\u017eenja pa \u0161e ni konec, saj bomo vse do konca decembra spremljali \u0161kratka na njegovi poti okoli sveta, od koder nam pi\u0161e pisma in prina\u0161a \u00a0zanimive predmete. Zato le priklikajte \u0161e kaj, da preberete \u0161e o drugih prazni\u010dnih dogodiv\u0161\u010dinah v Medvedku.<\/p>\n
\u0160pela M. Sedev\u010di\u010d, pom. vzgojiteljice<\/p>\n